Katera kamera sodi v fotokabino? Spletna kamera, sistemski fotoaparat in razlika, ki je nihče ne omeni
„Ali vaša programska oprema podpira DSLR?" je najpogostejše tehnično vprašanje pred nakupom. Je tudi najbolj nenatančno — kajti „podpira" lahko pomeni tri povsem različne stvari, razlika pa odloča o tem, kaj bodo vaši gostje na koncu držali v rokah.
Trije načini, kako slika pride v kabino
1. Spletna kamera. Računalnik obravnava kamero kot navadno video napravo in iz tekočega toka zajame posamezno sliko. To deluje s katero koli spletno kamero USB — in prek pretvornika HDMI tudi s sistemskim fotoaparatom. Kljub temu obstaja past: vedno dobite le videokakovost, večinoma Full HD. Senzor z 24 megapikslov za objektivom v tej postavitvi dostavi sliko z okoli dvema megapikslama. Za odtis 10×15 to komaj zadostuje, za večji format pa ne več.
2. Prava povezava. Programska oprema neposredno govori protokol proizvajalca — pri Canonu prek EDSDK, pri Sonyju prek PTP — in kamero resnično sproži. Rezultat je natanko tista datoteka, ki bi pristala tudi na spominski kartici: polna ločljivost, polni nadzor osvetlitve, pravi blisk. To je razlika med „kamera je priključena" in „kamera fotografira".
3. Nadzor mape. Programska oprema proizvajalca za tethering vsako sliko odloži v mapo, programska oprema fotokabine pa vzame najnovejšo. Pragmatična srednja pot: deluje s skoraj vsakim ohišjem, tudi eksotičnim. V zameno v postopku visi še druga programska oprema, kabina pa mora počakati, da se datoteka pojavi — hitri in zanesljivi ste toliko, kolikor ta vmesni člen.
Razlika, ki jo skoraj noben ponudnik omeni
Tudi pri pravi povezavi ni vsak posnetek obravnavan enako. Iskalo na zaslonu je liveview kamere — video tok, ne fotografija. Ko gost sproži, obstajata dve možnosti: programska oprema zajame sliko iz tega toka ali pa kamero resnično sproži in počaka na dokončano datoteko.
Pri BoothDocku je to namerno ločeno: posamezna fotografija resnično sproži — polna ločljivost, polna osvetlitev. GIF, Boomerang in video tečejo prek toka liveview, ker kamera ne more dostaviti dvajsetih posameznih slik v štirih sekundah in ker je Boomerang videti dobro tudi pri video ločljivosti.
Pri ponudniku vprašajte natanko to, in sicer ločeno po načinu: „Ali posamezna fotografija sproži kamero ali se slika zajame iz predogleda?" Če je odgovor za vse načine „predogledni tok", kupujete drag spletni fotoaparat.
Kako tekoč je iskalo resnično
Iskalo v živo se ob nakupu redko preveri in se na dan dogodka takoj opazi: iskalo, ki se trza, povzroči, da gostje sprožijo v napačnem trenutku, in je videti poceni.
Hitrost slik prihaja z dveh strani. Prvič od kamere: izmerjeno Sony ZV-E10 dostavi okoli 13 do 16 slik na sekundo, Canon EOS M50 okoli 27. Drugič od programske opreme — in tu mnoge rešitve izgubijo polovico, ker v fiksnem ritmu poizvedujejo po novih slikah, namesto da bi počakale, da jih kamera obvesti. Poizvedba vsakih 400 milisekund da kvečjemu 2,5 slike na sekundo, ne glede na to, kako hitra je kamera.
Če dobite predstavitev, ne bodite pozorni na kakovost slike iskala, temveč na njegovo tekočnost — in naj nekdo pred kamero hitro pomaha.
Video je poseben primer
Tu se proizvajalci ločijo. Canon lahko prek EDSDK zažene svoj pravi filmski način — z zvokom, v kakovosti kamere. Sony prek PTP ne ponuja načina, da bi dokončan posnetek vrnil računalniku; tam se posname tok liveview, torej brez zvoka in v kakovosti predogleda.
To ni pomanjkljivost programske opreme, temveč lastnost protokolov. Pomembno je le, da to veste vnaprej: če videoposnetki gostov z zvokom sodijo v ponudbo, izbira ohišja ni vprašanje okusa. Ločena spletna kamera samo za video način je sicer legitimen in poceni izhod — fotografija prek sistemskega fotoaparata, video prek spletne kamere.
Kaj resnično potrebujete
- Tiskate 10×15 in objavljate na družbenih omrežjih. Dobra spletna kamera z urejeno osvetlitvijo premaga slabo osvetljen sistemski fotoaparat. Denar vložite najprej v stalno svetlobo, ne v ohišje.
- Tiskate večje, delate z zelenim zaslonom ali prodajate poslovnim strankam. Prava povezava s sistemskim fotoaparatom. Izrez postane vidno čistejši, če izhodna slika ni že video stisnjena.
- Že imate ohišje, ki ga nihče neposredno ne podpira. Nadzor mape s programsko opremo proizvajalca za tethering — deluje, vendar stane sekundo čakanja in dodaten člen v verigi.
In ne glede na pot: nikoli si ne dajte pokazati seznama združljivosti, temveč svoje ohišje v delovanju. Seznam pove le, da je nekdo vpisal ime. Pri BoothDocku sta Sony ZV-E10 in Canon EOS M50 preverjena na pravi strojni opremi: prepoznana, sprožena, s tekočim liveview.