Gostitelj je obljubil WiFi. Na dan dogodka kabina stoji v obokani kleti, geslo ne deluje, usmerjevalnik visi dve nadstropji višje, ob 21. uri pa je v istem omrežju 180 telefonov. To ni izjema — to je normalno stanje pri približno vsakem tretjem dogodku.
Odločilno vprašanje zato ni, ali fotokabina potrebuje internet, temveč kaj deluje naprej brez omrežja, kaj le čaka in kaj resnično odpove. Če te tri kategorije jasno ločite, se na dan dogodka izognete večini strahu.
Kaj deluje naprej brez omrežja
V to kategorijo sodi celotna pot zajema in mora tudi tam ostati: sprožitev, odštevanje, kamera, postavitev, filtri, izrez z zelenim zaslonom, lokalni predogled in tisk. Vse to se izračuna na računalniku na dogodku. Programska oprema, ki za odštevanje ali postavitev vprašuje strežnik, na dogodku nima kaj iskati.
Tudi kodo QR na izpisu je mogoče ustvariti brez povezave — na koncu je to le vzorec iz niza znakov. Ali gost za njo kaj najde, je drugo vprašanje; o tem kmalu več.
Praktični preizkusni kamen: pri postavitvi izklopite omrežni kabel in izklopite WiFi. Če potem še vedno teče celoten krog vključno s tiskom, je pot zajema resnično lokalna. Če ne, to vsaj veste pred dogodkom, ne med poroko.
Kaj le čaka
Nalaganje v galerijo sodi sem — pod pogojem, da ima programska oprema trajno čakalno vrsto. Razlika je pomembna: čakalna vrsta v delovnem pomnilniku po ponovnem zagonu ali sesutju izgine, skupaj z vsemi fotografijami, ki še niso bile naložene. Trajna čakalna vrsta vsako sejo zapiše na disk in jo obdela, brž ko je omrežje spet na voljo — tudi po izpadu elektrike, tudi naslednje jutro.
Pri BoothDocku to čakalno vrsto hrani ovojnica za Windows, ne brskalniški del aplikacije. To je namerno tako zgrajeno: pot zajema se sme sesuti, ne da bi z njo izginili še ne naloženi posnetki.
Za vas na dan dogodka to pomeni: večer teče naprej normalno, gostje dobijo svoje izpise, galerija pa se napolni pozneje — na poti domov v mobilnem omrežju ali doma na lastni povezavi. Gost, ki zvečer skenira kodo QR in še ne vidi ničesar, je edina prava pomanjkljivost. Povejte mu to vnaprej in to ni pritožba, temveč informacija.
Kaj resnično odpove
Brez omrežja ni galerije v živo za goste, ni pošiljanja po e-pošti, ni oddaljene podpore in ni sprotnega stanja kabine v oblaku. To je neizogibno — te funkcije so internet.
Zato načrtujte nadomestno pot, ki ne potrebuje tujega WiFi omrežja: LTE-ključek ali telefon kot dostopna točka pri računalniku na dogodku. Za fotografije zadostuje zelo malo pasovne širine; nalaganja tečejo v ozadju in si lahko vzamejo čas. Druga, neodvisna pot v omrežje stane nekaj evrov na mesec in nadomesti upanje na WiFi gostov z nečim, kar imate sami v rokah.
Točka, ki je skoraj nihče ne preveri: licenca
Tu je tveganje, ki ga v ponudbi nikoli ne piše. Mnogi programi ob zagonu preverijo, ali je licenca še veljavna — in če strežnik ne odgovori, zavrnejo storitev. To je izpad, ki resnično boli: tehnika je v redu, kamera je priključena, tiskalnik je poln, pa vendar nič ne deluje, ker strežnik v drugi državi ni dosegljiv.
Vsakega ponudnika vprašajte dve stvari in si obe dajte pisno:
- Kako dolgo programska oprema deluje naprej brez povezave? To naj bo številka v dnevih, ne fraza, kot je „praviloma ni problem".
- Kaj se zgodi, ko ta rok poteče? Zaklep ali omejitev? Razlika odloča, ali pozabljena sinhronizacija stane dogodek ali pomeni le vodni žig.
Pri BoothDocku računalnik na dogodku po zadnjem uspešnem usklajevanju deluje brez povezave še 30 dni. Ko ta rok poteče, kabina ni zaklenjena: še naprej zajema in tiska, vendar na sliko doda vodni žig, dokler ni bil ponovno vzpostavljen stik s Hubom. Ta odločitev je bila sprejeta zavestno — programska oprema, ki na poročni večer preneha delovati, ker mesec dni nihče ni bil na spletu, povzroči več škode kot kateri koli vodni žig.
In kaj, če se programska oprema sesuje?
Druga klasika: nihče ne stoji ob kabini. Gostitelj pleše, vi ste že doma, in nekoč se program obesi. Brez nadzora ostane obešen, dokler nekdo tega ne opazi — v najslabšem primeru naslednje jutro.
To reši lokalni nadzorni proces — v jeziku izdelka se imenuje Watchdog, in pod tem imenom ga vprašajte tudi pri ponudniku. Opazuje potek za goste in ga samostojno znova zažene, če izgine. Pomembna je zgornja meja, sicer ponovljiva napaka sproži neskončno zanko: pri BoothDocku Watchdog po desetih sesutjih v 30 minutah obupa in to sporoči, namesto da bi še naprej znova zaganjal. Kajti kabina, ki se znova zažene vsakih dvajset sekund, ni delujoč dogodek, temveč napaka, ki mora doseči vas.
Kontrolni seznam za izbiro ponudnika
- Ali celoten krog vključno s tiskom teče z izklopljenim omrežnim kablom?
- Ali čakalna vrsta za nalaganje preživi ponovni zagon računalnika na dogodku?
- Koliko dni sme biti kabina brez povezave — kot številka?
- Kaj se zgodi po izteku: zaklep ali omejitev?
- Ali obstaja Watchdog, ki potek za goste po sesutju samodejno znova zažene — in ki nekoč obupa namesto neskončnega kroženja?
- Ali od daleč vidite, da se kabina ravno ne javlja — in od kdaj?
Teh šest vprašanj stane pet minut in loči programsko opremo, zgrajeno za dogodke, od tiste, zgrajene za dober WiFi.